Enajsti dan po pričakovanem PDP-ju je mamica ob 11. uri zjutraj vzela prvo tabletko za sprožitev poroda. Dobivala jih je na štiri ure. Čez dan sva bili na vezi in proti večeru se je intenzivnost popadkov povečevala. Ko je že kazalo, da se bo porod začel, sem se ob 22.23 odpravila na pot proti Postojni. Kmalu po tem, ko sem prispela v Postojno, sem dobila sporočilo, da se je vse umirilo. Poleg tega sem dobila obvestilo, da mamica ob 23.00 ni več prejela tabletke za sprožitev, da ne bi prišlo do hiperstimulacije maternice. Malo sem počakala, poskusila zaspati in ker mi ni bilo udobno, sem se odpravila nazaj proti domu.
Domov sem prispela sem ob 1.45 uri. Šla sem spat in ob 5.15 prejela SMS, da je mamici odtekla voda. Okej zdaj vem, da se bo vse skupaj ekspresno odvilo. Hitro skočim pod tuš in ob 5.37 sem že na poti proti Postojni. Vmes poslušam kanalizirano meditacijo. Slišim se z njenim partnerjem. Mamica ima redne popadke, ki jih opiše z besedami, da »bolečina boli za znoret«. Malo pred 7.00 sem pred porodnišnico, kjer s partnerjem počakava zunaj. Pred tem so mamici naredili klistir in ravno je potekala menjava ekipe.
Nekaj minut čez sedem smo že v izbrani porodni sobi. Ko s partnerjem vstopiva, mamica stoji ob postelji in se naslanja nanjo. V njenem telesu se odraža bolečina. Telo je kričalo po podpori. Takoj nama pove, da ne zmore več. Popadki so bili intenzivni, otroček in njeno telo pa sta narekovala tempo. Takoj, ko je prišel popadek, sem jo stisnila za boke. Med pavzo med popadki sem zelo na hitro pripravila prostor, dodala svečke, solno lučko, difuzor z izbrano mešanico eteričnih olj in glasbo. Skozi zvočnik je igrala sproščujoča spa glasba. Najprej sva ji s partnerjem namestila TENS na hrbet.
Predstavila se nam je babica Katja. S partnerjem sva jo spodbujala ter ji ponujala hrano in tekočino. Mamica je sprva vztrajala, da jo boli in da si želi vsaj nekaj malega proti bolečinam. Njeno telo je kazalo, da ji res ni udobno. Partner je poklical babico, ki je predlagala najprej vaginalni pregled, da lahko nato svetuje, kaj bi bilo v danem trenutku najbolj primerno. Sledila je odlična novica, mamica je odprta 7–8 cm.
»Top! Kakšno pot je zmogla, praktično sama in brez podpore, kljub temu, da ji več kot očitno ni prijetno.« Mamica se je po tem, ko je dobila vse informacije, odločila za zdravilo Dolantin. Zdravilo jo je sprostilo in umaknilo v njen svet. Partner jo je močno podpiral pri vsaki njeni odločitvi, jo tresel za stegna in stiskal za boke. V vmesnem času ko je mamica ležala na boku je super prav prišla blazina »arašid.« Začutila sem, da ji bom najbolj v podporo, če jo spodbujam in ji pomagam usmerjati dihanje. Držala sem jo za roko in jo gledala v oči. Kmalu je bila glavica vidna. Otroček se je guncal naprej in nazaj, mamica pa je postajala že rahlo utrujena. V sobi se nam je pridružila še druga babica, Martina. Babica jo je prav tako spodbujala in usmerjala. Mamica je že malo obupavala, ker je bilo videti, da ni vidnega napredka, čeprav smo jo vsi prepričevali, da ji gre odlično. Babica Katja je mamici razložila, da ji lahko med popadkom pomaga babica Martina.
Vmes sem za nekaj trenutkov med popadkom postala kot medij, ki dovaja energijo njenih dveh vodnikov v njeno telo. Predstavljala sem si, kako njuna energija prehaja skozi moji roki na vsaki strani njenega telesa v njeno telo. Prav začutila sem, da v porodni sobi nismo sami. Pri naslednjem popadku je babica z občutkom dodala pritisk na trebušček in otroček se je bolj očitno premaknil naprej. V dveh ali treh popadkih je bila glavica zunaj.
Vedno mi je najbolj fascinantno opazovati ta del, ko je otrok s polovico telesa še v maminem telesu, s polovico pa že zunaj. V naslednjem popadku je bil ob 9.19 otroček v naročju in objemu svoje mamice. In kakšno veselje je to bilo! Zmagoslavje v njenih očeh: »Uspelo je, uspelo nama je!« In zmagoslavje in olajšanje v očeh partnerja. Jaz sem imela ob rojstvu solzne oči.
Babica Katja je v nadaljevanju povedala, da otroček ni bil v najbolj optimalnem položaju, zato je iztis trajal nekoliko dlje. Meni se je kljub temu zdelo vse skupaj ekspresno hitro. V porodni sobi smo bili dobri dve uri. Kako zelo sem ponosna nate, mamica. Kljub temu, da ti ni bilo prijetno, da otroček ni prihajal v najbolj optimalnem položaju in da je bil večji od povprečja, ti je uspelo. In to zelo hitro. Iskrena hvala celotni ekipi. Ko se je porodila posteljica, je partner prerezal popkovino.
Potem se je v sobi naselil takšen sveti mir. Trenutek, ko čas teče v popolnoma drugi dimenziji. Ko je otroček zadovoljno počival na njenih prsih. Naredila sem odtis posteljice in njen odščip za izdelavo homeopatskega zdravila. Pomagala sem pri vzpostavljanju dojenja. Poslikala sem njihove prve skupne trenutke. Tudi očka je sinčka pridržal v svojem naročju, koža na kožo. Po porodu je mamica povedala, da ni verjela, da stisk bokov toliko pomaga pri lajšanju porodne bolečine. Kmalu je v sobo prišla tudi pediatrinja, ki je naredila prvi pregled novorojenčka.
Malo pred 12. uro sem se poslovila. Iskreno hvaležna, da sem lahko bila priča posebnemu rojstvu otročka, ki se je na koncu sam odločil, da pride v svojem tempu in na svoj način. Ko se ni odzval na spodbujanje maternice, se je naslednji dan odločil, da je zdaj njegov čas. In na ta način si je ustvaril najboljši možni scenarij.
Dobrodošel na ta svet, dragi fantič!
Iskrene čestitke družini.
Hvala, vesolje. 