Bila je nedelja in mamici otročka sem pisala ravno prejšnji večer, kot da bi začutila, da je fantek pripravljen, da pride na ta svet. V bistvu, da sta pripravljena oba. Bila je en dan čez pričakovan dan poroda. Z mamico sva znanki, ki so naju združila družinska srečanja.
Po kosilu sem uspavala svoja otročka. Slučajno sem zadremala zraven in sanjala, kako je svetlolasa ženska rodila fantka, ki je zelo podoben mojemu bratrancu po imenu Gabriel. Ko se zbudim, imam v mislih ime Gabriel. Na to ime sicer sploh ne bi pomislila, ker je dandanes res redko uporabljeno.
V nadaljevanju popoldneva popolnoma pozabim na sanje, dokler ne dobim zvečer sporočila o rojstvu. Točno v tem času, ko sem zraven otrok zaspala, se je rodil fantek Gabriel. Potem dojamem. Vau, dejansko sem sanjala to znanko, ki ima svetle lase. Dušica mi je sporočila, da se je utelesila in kako ji je ime. Gabriel.
Ganjena in hvaležna skozi vse dimenzije prostora in časa.
Hvala, draga dušica.
DOBRODOŠEL na ta svet!