Ura je bila 4.44, ko me je zbudil oče deklice, da so se začeli pred nekaj časa popadki. Po glasu je bil popolnoma umirjen, sproščen, brez kančka strahu. To mi je bilo všeč in z navdušenjem sem se začela pripravljati. V pripravah na porod sem jim večkrat povedala, kako pomembna je naša izbira; ali gremo v porod v strahu ali pa je naša izbira zaupanje in ljubezen. Vsi smo izbrali ZAUPANJE in LJUBEZEN. Porod je radosten dogodek, ko veš, da si z vsakim popadkom bližje eni izmed ljubezni svojega življenja.
Moja intuicija mi je pravila, da se bo porod odvil ravno ta petek, saj je bil mlaj. In res, mamico je zbudilo krčenje maternice ravno ob isti uri, kot je nastopil mlaj. Čutila sem, da smo za porod res dobro pripravljeni.
Spakiram vse potrebno, partner pripravi otroka in skupaj z otrokoma odrinemo proti Ljubljani. Opravim še nekaj telefonskih klicev v zavedanju, da je porod še v zgodnji fazi. Spotoma odložim otroka in nadaljujem pot proti porodnišnici Novo mesto. Dam namero, da naj se porod odvije v njihovo najvišje dobro, pokličem svetlobno vodstvo za spremstvo. Vmes se slišimo z očetom, mentorico … Poslušam meditacijo za odpiranje srca in na neki točki se zazrem v nebo – sonce je utiralo pot skozi oblake in naredilo kot nek oltar za svet dogodek, ki se je odvijal. Pomislila sem, kako sem hvaležna in kakšna čast je, da sem lahko del te zgodbe.
Nekaj časa ni bilo odziva na telefonski klic, in ko se slišimo, je porod res odlično napredoval. Prav vesela sem, pohvalim jih, kako dobro jim gre. Ko slišim, kako mamica diha med popadkom, jih usmerim v porodnišnico. Pred tem še pokličem v porodnišnico, povem, da prihajamo in da naj pripravijo alternativno sobo. Kar nekaj časa čakam pred porodnišnico in nekaj časa ni odziva od njih. Ponovno pokličem mentorico in preden končava pogovor, komentiram: »Joj, upam, da ne bom zamudila.« Malo mi postane čudno, ampak saj razumem, med popadki ne moreš takoj v avto … Dobim klic, da se je deklica rodila po poti. V glavi se mi pojavi vprašanje, uh, kako bodo to sprejeli na urgenci? Stečem na urgenco in osebju povem, da se je porod zgodil na poti do porodnišnice. Skupaj z ekipo jih pričakamo. Vmes kličem mentorico, da povem, kaj se je pravkar zgodilo. Čestitam očku, ki je prvi skočil iz kombija, nato odpremo vrata in tam je ona, ki sedi kot KRALJICA, čista ZMAGOVALKA! V roza plašču, z iskricami v očeh in ponosom. Njenega navdušenja, ponosa in zadovoljstva ne bom nikoli pozabila. Deklico je pod plastmi oblačil imela mamica zavito, da se je sploh ni videlo. Je pa deklica kar sama sporočila, da je prišla s čisto nežnim jokom, ki je bil bolj slišati kot »tukaj sem«. Vau, kako dobro je vse skupaj speljala! Ženske INTUITIVNO vemo, kaj je treba narediti, in mamica je rodila v vseh svoji MOČI. Čestitam še mamici in prisedem v kombi. Skupaj smo se peljali zadaj za urgenco, kjer smo prišli takoj do porodnega bloka. V porodni sobi se je odvil drug del poroda. Mamica je posteljico porodila čepe, oče je kasneje prerezal popkovino, deklica se je prvič dojila. Babica je naredila odtis posteljice na papir.
Kasneje babica v smehu komentira, da ima več dela s papirji kot z nami. Seveda nismo planirali takega razpleta. Ugotovim, da še preden so startali, ji je voda odtekla, moč popadkov se je zelo povečala, nato pa se je vse skupaj ekspresno odvilo. Zgodil se je popolnoma NARAVEN, FIZIOLOŠKI porod, kjer je mamica zasijala v vsej svoji MOČI. Sama verjamem, da smo bili na porod res dobro pripravljeni in da je ključ, da je mama v stiku s svojim telesom in otročkom.
Vedno znova sem presenečena, kako čas teče drugače v času poroda, kot da se čas ustavi. Ko opazuješ pravkar rojenega otročka, je kot da bi gledal čudež. In ja, res se je zgodil ČUDEŽ.
Ob odhodu iz porodnišnice se je babica še pošalila, da naj še več mamic pripeljem, ki bodo v bistvu tako dobro pripravljene. Seveda sem rekla, da upam, da bomo drugič prišli prej. Dali sva si roko in se objeli, saj sva bili obe veseli rezultata. Ključno se mi zdi, da smo vsi skupaj tim, ki si pridemo nasproti, in da družinico podpremo, da se odvije na NJIHOV najlepši možni način. Za to družinico je bil točno takšen. Še prehitro smo se morali posloviti, kar naenkrat je bila ura, da so jih pospremili na oddelek. Jaz pa sem z odtisom posteljice in vonjem po porodu zapustila porodnišnico. Kar s solzami v očeh, od vse ganjenosti.
Kako to, da si je deklica izbrala ravno kombi? Ker je to simbolno njihov DOM, v kombiju so veliko prepotovali, zadnje čase so se tudi veliko selili in na tej lokaciji, iz katere so startali v porodnišnico, so nastanjeni le kratek čas. Tako da ja, vse je z razlogom. Kadar se mama počuti dovolj VARNO, se porod odvije kjerkoli.
Na koncu, da zaključim … Moč je v TEBI! Mamica mi naslednji dan pove, kako so ji pomagale priprave, posnete vizualizacije, vse vaje, ki sta jih s partnerjem počela, da sta pred porodom sproščala in pripravljala telo. NAVDUŠENA sem, kaj naredi celostna PRIPRAVA na porod, kaj naredita moč misli in energija, s katero vstopamo v porod. V bistvu je vse IZBIRA. Takrat se vse postavi na svoje mesto na najboljši možni način.